Na Zavodu za zaposlovanje skoraj 100k brezposelnih

Na koncu januarja 2010 je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 99.591 brezposelnih oseb. V enem letu se je brezposelnost povečala za več kot 34%. V januarju je bil priliv med brezposelne zelo velik, saj se je na novo prijavilo kar 10.650 oseb.

Spodbuden pa je podatke da se je va januarju zaposlilo ali samo zaposlilo kar 5.032 oseb, ker je skoraj 60% več kot v enakem obdobju lani. Najbolj se je brezposelnost povečala na področju Območne službe Zavoda za zaposlovanje Ptuj (za 5,5%).

Zavod za zaposlovanje spremlja tudi prosta delovna mesta. V januarju je povpraševanje po delavcih ostalo na precej nizki ravni saj so delodajlaci prijavili le 12.660 prostih delovnih mest, od katerih jih je več kot 3/4 za določen čas. Najbolj se povečuje povpraševanje na področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti.

V Preventu odstop, če ohranijo delovna mesta

Predsednik uprave Preventa Global Ivan Majcen je pripravljen odstopiti, v kolikor lastniki ohranijo delovna mesta, ter proizvodne programe.

Nadzorni svet je dal načelno podporo zahtevi Preventa DEV za razrešitev uprave, če "Prevent DEV zagotovi 5,2 milijona evrov takojšnjega posojila, ponovno opredeli komercialne pogoje, ki bi zagotovili normalno poslovanje, in ohranitev vseh programov vsaj do izteka pogodb".

Ostaja pa stavka, napovedana za 19. november, če zaposleni dan prej ne bodo dobili plač za oktober. Miroslav Garb, predsednik sindikata Neodvisnost, podpisov proti upravi ne podpira in poudarja, da bodo stavkali le v primeru neizpolnjevanja obveznosti in pravic delavcev, ne pa naperjeno proti upravi, in da se bodo še sestali.

Slovenska javnost bolj optimistična

Rezultati redne mesečne ankete o pričakovanjih javnosti glede vplivov gospodarske krize na njihovo življenje se kaže rahlo pozitiven trend. Odgovori so pokazali za tri točke bolj pozitivna pričakovanja kot v preteklem mesecu. Še vedno pa je indeks globoko na negativni strani, saj dosega le 39 točk, srednja vrednost indeksa pa je pri 50 točkah.

Zmanjšuje se predvsem število tistih, ki so odgovorili, da živijo slabše kot pred krizo, kar kaže na to, da je v Sloveniji prizadet razmerom ozek krog ljudi oz. delovnih mest.

Pozitiven je predvsem odgovor, da nameravjo vprašani povečati svojo osebno potrošnjo, kar je najpomembnejši znak za nadaljevanje gospodarskega okrevanja.

Problem zaposlovanja zaradi lagodnega življenja študentov

So ti posamezniki nesposobni? Morda ti posamezniki nimajo primerne izobrazbe ali pa ti posamezniki enostavno nočejo delati? Vse to bi se lahko spraševali skeptiki, ki v varnem naročju svojega delodajalca služijo svoj vsakdanji kruh.

Pred kratkim smo se zbrale prijateljice iz faksa, s katerimi se dobimo enkrat na teden na večerji, ki si jo še vedno plačujemo s študentskimi boni, z namenom, da se med seboj pogovorimo o aktualnih tematikah, ki se nas tičejo oziroma zanimajo. Tokrat je bila tema zaposlovanje in problematika povezana z njo med nami in v naši okolici. Ena od kolegic je namreč tik pred zagovorom diplome, vendar si ne upa diplomirati, ker ve, da bo tako izgubila status študenta. Z izgubo statusa študenta pa bi tudi izgubila svoje delo, ki ga v nekem podjetju opravlja že dobra tri leta, se pravi skoraj celo svoje študijsko obdobje.

Kako je možno, da se moja prijateljica boji za svoje delo, če svojemu delodajalcu dokazuje, da je zaupanja vredna, pridna in sposobna delavka že dobra tri leta? Kaj ni to največ, kar lahko delodajalec od svojega zaposlenega pričakuje? Lojalnost nekemu podjetju in delavnost sta nadpomenke vsem ostalim lastnostim, ki so še pomembne za dobro sodelovanje zaposlenih z njihovimi delodajalci. Kaj je torej tisto, kar prijateljičinemu delodajalcu preprečuje, da redno ne zaposli moje prijateljice. S prijateljicami smo si glavni problem zaposlovanja in tudi glavni problem pri situaciji moje prijateljice in njenega delodajalca razložile tako, da problem tiči v načinu ureditve zaposlovanja in dela v celotnem ciklu zaposlovanja. Napaka je že v tem, ker se delo namesto svežim diplomirancem daje študentom. Študentom zato, ker so oni najcenejša delovna sila v primerjavi z rednim delavcem, ki za delodajalca predstavlja velik strošek. Zakaj bi torej kdorkoli dajal delo rednemu delavcu, ko pa lahko privarčuje ogromno denarja na študentu in od njega dobi enako ali celo več kvalitetnega dela.

Nadaljevanje