Prosta delovna mesta v 2. četrtletju v Sloveniji

Ponudba prostih delovnih mest je še skromna, saj je število prostih delovnih mest v letu 2009 za 60% manjše kot v letu 2008. V 2. četrtletju je bilo povprečno prostih 5300 delovnih mest.

Še naprej upada tudi število zaposlenih. Padec se nadaljuje že drugo četrtletje zapored. V 2. četrtletju je bilo povprečno zasedenih 822.000 delovnih mest.

V zadnjem četrtletju se kot vsako leto poveča predvsem število prostih delovnih mest v izobraževalni dejavnosti predvsem zaradi zelo velikega števila zaposlitev za določen čas v izobraževalnih dejavnostih.

V Sloveniji julija 88.457 brezposelnih

Konec julija je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 88.457 brezposelnih oseb, kar je za 2,3 odstotka več kot junija in 43,7 odstotka več kot julija lani, so danes sporočili z zavoda.

V prvih sedmih mesecih se je na zavodu na novo prijavilo 65.098 brezposelnih oseb ali 84,8 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.

Julija se je v evidenco brezposelnih oseb prijavilo 8889 oseb, kar je za 7,4 odstotka več kot v juniju. Med novoprijavljenimi osebami je bilo največ brezposelnih, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas, in sicer 3810. V juliju se je zaposlilo 3991 brezposelnih oseb, 72,4 odstotka več kot v juliju lani.

Poleg tega so delodajalci prijavili 14.748 prostih delovnih mest, kar je najvišje mesečno število prostih delovnih mest letos, pravijo na zavodu.

STA

Junija 86.481 brezposelnih oseb

Ob koncu junija letos je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 86.481 brezposelnih oseb, kar je za 2,3 % več kot maja. Junija se je zaposlilo 3.887 brezposelnih oseb - 33,9 % več kot v juniju 2008. Poleg tega so delodajalci prijavili 14.473 prostih delovnih mest, kar je najvišje mesečno število prostih delovnih mest letos.


Gibanje brezposelnosti

Ob koncu junija 2009 je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 86.481 brezposelnih oseb. V primerjavi z decembrom se je brezposelnost povečala za 30,6 %, v primerjavi z junijem preteklega leta pa je bilo brezposelnih več za 42,4 %.

V zadnjem mesecu je brezposelnost porasla v vseh območnih službah Zavoda, najbolj v OS Celje (+4,9 %), OS Kranj (+4,6 %) ter OS Trbovlje (+3,3 %). V letošnjem prvem polletju se je brezposelnost najbolj povečala na območju OS Nova Gorica (+47,9 %), najmanj pa je porasla na območju OS Murska Sobota (+12,4 %).


Prosta delovna mesta

Negotove gospodarske razmere od jeseni vplivajo tudi na povpraševanje delodajalcev po delavcih. Junija so delodajalci prijavili 14.473 prostih delovnih mest, kar je najvišje mesečno število prostih delovnih mest letos. V primerjavi z majem je število prostih delovnih mest poraslo za 4,4 %, glede na lanski junij pa jih je manj kar za 28,3 %.

Povzeto po Statističnem uradu RS.

Problem zaposlovanja zaradi lagodnega življenja študentov

So ti posamezniki nesposobni? Morda ti posamezniki nimajo primerne izobrazbe ali pa ti posamezniki enostavno nočejo delati? Vse to bi se lahko spraševali skeptiki, ki v varnem naročju svojega delodajalca služijo svoj vsakdanji kruh.

Pred kratkim smo se zbrale prijateljice iz faksa, s katerimi se dobimo enkrat na teden na večerji, ki si jo še vedno plačujemo s študentskimi boni, z namenom, da se med seboj pogovorimo o aktualnih tematikah, ki se nas tičejo oziroma zanimajo. Tokrat je bila tema zaposlovanje in problematika povezana z njo med nami in v naši okolici. Ena od kolegic je namreč tik pred zagovorom diplome, vendar si ne upa diplomirati, ker ve, da bo tako izgubila status študenta. Z izgubo statusa študenta pa bi tudi izgubila svoje delo, ki ga v nekem podjetju opravlja že dobra tri leta, se pravi skoraj celo svoje študijsko obdobje.

Kako je možno, da se moja prijateljica boji za svoje delo, če svojemu delodajalcu dokazuje, da je zaupanja vredna, pridna in sposobna delavka že dobra tri leta? Kaj ni to največ, kar lahko delodajalec od svojega zaposlenega pričakuje? Lojalnost nekemu podjetju in delavnost sta nadpomenke vsem ostalim lastnostim, ki so še pomembne za dobro sodelovanje zaposlenih z njihovimi delodajalci. Kaj je torej tisto, kar prijateljičinemu delodajalcu preprečuje, da redno ne zaposli moje prijateljice. S prijateljicami smo si glavni problem zaposlovanja in tudi glavni problem pri situaciji moje prijateljice in njenega delodajalca razložile tako, da problem tiči v načinu ureditve zaposlovanja in dela v celotnem ciklu zaposlovanja. Napaka je že v tem, ker se delo namesto svežim diplomirancem daje študentom. Študentom zato, ker so oni najcenejša delovna sila v primerjavi z rednim delavcem, ki za delodajalca predstavlja velik strošek. Zakaj bi torej kdorkoli dajal delo rednemu delavcu, ko pa lahko privarčuje ogromno denarja na študentu in od njega dobi enako ali celo več kvalitetnega dela.

Nadaljevanje