Umiritev recesije v Evropski uniji

Po zadnjih napovedih evropske komisije se bo gospodarsko nazadovanje v Evropski uniji v prihodnjih mesecih ustavilo. Po zatrdilu komisarja Joaquína Almunie je napoved »mešanica optimizma in previdnosti«. Nekatera največja evropska godpodarstva npr. Nemčij in Francija že kažejo prve znake okrevanja. Podrobnejše podatke o aktualnih podatkih za Slovenijo si lahko preberite v gospodarskih tokovih za september.

Bistevno bolj so zaskrbljujoči podatki s trga dela, saj je le v drugem četrtletju v Uniji izgubilo delo 1,5 miljona ljudi. To je že tretje zaporedno četrtletje z upadom zaposlovanja. Tudi ponudba prostih delovnih mest se še ni prav nič okrepila, po mnenju poznavalcev, pa lahko zaposlitveni krč traja še dve do tri leta.

Prosta delovna mesta v 2. četrtletju v Sloveniji

Ponudba prostih delovnih mest je še skromna, saj je število prostih delovnih mest v letu 2009 za 60% manjše kot v letu 2008. V 2. četrtletju je bilo povprečno prostih 5300 delovnih mest.

Še naprej upada tudi število zaposlenih. Padec se nadaljuje že drugo četrtletje zapored. V 2. četrtletju je bilo povprečno zasedenih 822.000 delovnih mest.

V zadnjem četrtletju se kot vsako leto poveča predvsem število prostih delovnih mest v izobraževalni dejavnosti predvsem zaradi zelo velikega števila zaposlitev za določen čas v izobraževalnih dejavnostih.

Problem zaposlovanja zaradi lagodnega življenja študentov

So ti posamezniki nesposobni? Morda ti posamezniki nimajo primerne izobrazbe ali pa ti posamezniki enostavno nočejo delati? Vse to bi se lahko spraševali skeptiki, ki v varnem naročju svojega delodajalca služijo svoj vsakdanji kruh.

Pred kratkim smo se zbrale prijateljice iz faksa, s katerimi se dobimo enkrat na teden na večerji, ki si jo še vedno plačujemo s študentskimi boni, z namenom, da se med seboj pogovorimo o aktualnih tematikah, ki se nas tičejo oziroma zanimajo. Tokrat je bila tema zaposlovanje in problematika povezana z njo med nami in v naši okolici. Ena od kolegic je namreč tik pred zagovorom diplome, vendar si ne upa diplomirati, ker ve, da bo tako izgubila status študenta. Z izgubo statusa študenta pa bi tudi izgubila svoje delo, ki ga v nekem podjetju opravlja že dobra tri leta, se pravi skoraj celo svoje študijsko obdobje.

Kako je možno, da se moja prijateljica boji za svoje delo, če svojemu delodajalcu dokazuje, da je zaupanja vredna, pridna in sposobna delavka že dobra tri leta? Kaj ni to največ, kar lahko delodajalec od svojega zaposlenega pričakuje? Lojalnost nekemu podjetju in delavnost sta nadpomenke vsem ostalim lastnostim, ki so še pomembne za dobro sodelovanje zaposlenih z njihovimi delodajalci. Kaj je torej tisto, kar prijateljičinemu delodajalcu preprečuje, da redno ne zaposli moje prijateljice. S prijateljicami smo si glavni problem zaposlovanja in tudi glavni problem pri situaciji moje prijateljice in njenega delodajalca razložile tako, da problem tiči v načinu ureditve zaposlovanja in dela v celotnem ciklu zaposlovanja. Napaka je že v tem, ker se delo namesto svežim diplomirancem daje študentom. Študentom zato, ker so oni najcenejša delovna sila v primerjavi z rednim delavcem, ki za delodajalca predstavlja velik strošek. Zakaj bi torej kdorkoli dajal delo rednemu delavcu, ko pa lahko privarčuje ogromno denarja na študentu in od njega dobi enako ali celo več kvalitetnega dela.

Nadaljevanje