Na koncu januarja 2010 je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 99.591 brezposelnih oseb. V enem letu se je brezposelnost povečala za več kot 34%. V januarju je bil priliv med brezposelne zelo velik, saj se je na novo prijavilo kar 10.650 oseb.
Spodbuden pa je podatke da se je va januarju zaposlilo ali samo zaposlilo kar 5.032 oseb, ker je skoraj 60% več kot v enakem obdobju lani. Najbolj se je brezposelnost povečala na področju Območne službe Zavoda za zaposlovanje Ptuj (za 5,5%).
Zavod za zaposlovanje spremlja tudi prosta delovna mesta. V januarju je povpraševanje po delavcih ostalo na precej nizki ravni saj so delodajlaci prijavili le 12.660 prostih delovnih mest, od katerih jih je več kot 3/4 za določen čas. Najbolj se povečuje povpraševanje na področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti.
Showing posts with label zaposlitev. Show all posts
Showing posts with label zaposlitev. Show all posts
Tuesday, February 9, 2010
Monday, September 21, 2009
Indeks gospodarskih pričakovanj, september
V septembru je indeks gospodarskih pričakovanj glede na avgust rahlo padel. Indeks se izračunava na osnovi odgovorov na tri vprašanja:
1. Ali živite bolje ali slabše kot pred krizo?
2. Kakšen bo gospodarski položaj Slovenije v tem letu?
3. Koliko denarja boste letos porabili za osebno porabo?
V zadnjem mesecu so se predvsem izrazito poslabšali odgovori na zadnje vprašanje, saj je kar 50% vprašanih odgovorilo, da nameravjo porabiti manj denarja kot lani, 40 % da enako in le 10% namerava porabiti več denarja kot lani. To kaže na to, da je pričelo denarja za osebno porabo primanjkovati, kar bo seveda otežilo izhod iz sedanje krize. Verjetno je tu eden glavnih razlogov skrb za zaposlitev, kjer se v zadnjem času vse več ljudi čuti ogroženo.
Ocena splošnega gospodarskega stanja v državi se še vedno rahlo izboljšuje.
1. Ali živite bolje ali slabše kot pred krizo?
2. Kakšen bo gospodarski položaj Slovenije v tem letu?
3. Koliko denarja boste letos porabili za osebno porabo?
V zadnjem mesecu so se predvsem izrazito poslabšali odgovori na zadnje vprašanje, saj je kar 50% vprašanih odgovorilo, da nameravjo porabiti manj denarja kot lani, 40 % da enako in le 10% namerava porabiti več denarja kot lani. To kaže na to, da je pričelo denarja za osebno porabo primanjkovati, kar bo seveda otežilo izhod iz sedanje krize. Verjetno je tu eden glavnih razlogov skrb za zaposlitev, kjer se v zadnjem času vse več ljudi čuti ogroženo.
Ocena splošnega gospodarskega stanja v državi se še vedno rahlo izboljšuje.
Wednesday, August 26, 2009
Prosta delovna mesta v 2. četrtletju v Sloveniji
Ponudba prostih delovnih mest je še skromna, saj je število prostih delovnih mest v letu 2009 za 60% manjše kot v letu 2008. V 2. četrtletju je bilo povprečno prostih 5300 delovnih mest.
Še naprej upada tudi število zaposlenih. Padec se nadaljuje že drugo četrtletje zapored. V 2. četrtletju je bilo povprečno zasedenih 822.000 delovnih mest.
V zadnjem četrtletju se kot vsako leto poveča predvsem število prostih delovnih mest v izobraževalni dejavnosti predvsem zaradi zelo velikega števila zaposlitev za določen čas v izobraževalnih dejavnostih.
Še naprej upada tudi število zaposlenih. Padec se nadaljuje že drugo četrtletje zapored. V 2. četrtletju je bilo povprečno zasedenih 822.000 delovnih mest.
V zadnjem četrtletju se kot vsako leto poveča predvsem število prostih delovnih mest v izobraževalni dejavnosti predvsem zaradi zelo velikega števila zaposlitev za določen čas v izobraževalnih dejavnostih.
Tuesday, July 28, 2009
Muro bo reševal Joc Pečečnik
Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je za Delo povedal, da morajo do četrtka ali petka s potencialnim investitorjem uskladiti še nekaj pomembnih podrobnosti. Najpozneje v petek bi torej javnost lahko izvedela, kdo bo vlagatelj v »zdrave« dele murskosoboške družbe. »Neuradno lahko povem, da je to podjetnik, katerega ime je bilo v zadnjem času večkrat omenjano v medijih,« je povedal Lahovnik. To pa je bil podjetnik Joc Pečečnik.
Matej Lahovnik seveda ni razkril nobene podrobnosti o tem, kako bo bodoči investitor reševal delovna mesta v Muri. Jasno je, da bo od države dobil subvencijo za vsakega zaposlenega delavca. Za komentar o njegovih načrtih z Muro smo poskušali vprašati tudi Joca Pečečnika, a se na naše klice ni odzival. Minister za gospodarstvo je večkrat povedal, da naj bi v novi družbi dobila zaposlitev največ tretjina od 3290 zaposlenih, torej največ 1100 delavcev.
Prokurist Zdenko Podlesnik ves čas ponavlja, da v novi Muri - v enem ali dveh na novo ustanovljenih podjetjih - realno lahko dobi zaposlitev do 1500 delavcev. Ti bi se ukvarjali s proizvodnjo oblačil domačih blagovnih znak, ki edina lani ni ustvarila izgube. Donosen posel naj bi bilo tudi šivanje po naročilih velikih in malih kupcev.
Še vedno ni znano, kakšno usodo bo doživela zdajšnja Mura. Nacionalna finančna družba (NFD) kot njena največja lastnica ves čas nasprotuje stečaju, prav tako sindikat. Ta se odločno zavzema za ohranitev čim več delovnih mest in prisilno poravnavo podjetja z upniki. Tako bi delavci, ki bi izgubili delo, dobili odpravnine. V primeru stečaja bi namreč ostali brez njih. Vlada je že povedala, da je za prekvalifikacije delavcev Mure, samozaposlitev (to možnost bi imelo 300 delavcev) in vključitev v javna dela (500 delavcev) zagotovila devet milijonov evrov. Že zdaj pa je popolnoma jasno, ne glede na končno odločitev o reševanju podjetja, da so veliki Muri, ki je v najboljših časih zaposlovala 6500 delavcev, šteti dnevi.
Povzeto po delo.si
Matej Lahovnik seveda ni razkril nobene podrobnosti o tem, kako bo bodoči investitor reševal delovna mesta v Muri. Jasno je, da bo od države dobil subvencijo za vsakega zaposlenega delavca. Za komentar o njegovih načrtih z Muro smo poskušali vprašati tudi Joca Pečečnika, a se na naše klice ni odzival. Minister za gospodarstvo je večkrat povedal, da naj bi v novi družbi dobila zaposlitev največ tretjina od 3290 zaposlenih, torej največ 1100 delavcev.
Prokurist Zdenko Podlesnik ves čas ponavlja, da v novi Muri - v enem ali dveh na novo ustanovljenih podjetjih - realno lahko dobi zaposlitev do 1500 delavcev. Ti bi se ukvarjali s proizvodnjo oblačil domačih blagovnih znak, ki edina lani ni ustvarila izgube. Donosen posel naj bi bilo tudi šivanje po naročilih velikih in malih kupcev.
Še vedno ni znano, kakšno usodo bo doživela zdajšnja Mura. Nacionalna finančna družba (NFD) kot njena največja lastnica ves čas nasprotuje stečaju, prav tako sindikat. Ta se odločno zavzema za ohranitev čim več delovnih mest in prisilno poravnavo podjetja z upniki. Tako bi delavci, ki bi izgubili delo, dobili odpravnine. V primeru stečaja bi namreč ostali brez njih. Vlada je že povedala, da je za prekvalifikacije delavcev Mure, samozaposlitev (to možnost bi imelo 300 delavcev) in vključitev v javna dela (500 delavcev) zagotovila devet milijonov evrov. Že zdaj pa je popolnoma jasno, ne glede na končno odločitev o reševanju podjetja, da so veliki Muri, ki je v najboljših časih zaposlovala 6500 delavcev, šteti dnevi.
Povzeto po delo.si
Friday, July 17, 2009
Kako iskati prvo službo
Počasi, premišljeno in sistematično
Kljub premišljenemu izbiranju začasnih in občasnih del in postavljenim kariernim ciljem, se prej ali slej znajdete v položaju, ko ne veste, kako najti ustrezno zaposlitev, kako se pripraviti na prvi razgovor in na kaj biti pozoren pri pisanju prijave in življenjepisa. V nadaljevanju smo pripravili nekaj praktičnih nasvetov, izkušenj in dejstev, ki so lahko vsakomur precejšnja pomoč in prednost pri iskanju zaposlitve.
Začni na začetku
Izobrazba, ki si jo pridobite med šolanjem, je pogoj, da lahko določeno delo opravljate. Nekatera delovna mesta zahtevajo točno določeno izobrazbo, nekatera pa so takšna, da jih lahko opravljajo ljudje z različno izobrazbo. Možnosti za boljšo bodočo službo si povečujte s pridobivanjem izkušenj na področjih, ki vas zanimajo. Če imate še vedno status študenta, si nekaj izkušenj lahko pridobite tudi z zaposlitvami prek študentskega servisa. Najprej spoznajte sebe, vaše želje, vrednote in predvsem cilje. Pomembno je, da že v času izobraževanja poskušate ugotoviti, katero področje dela vas najbolj veseli in kaj želite doseči. Premislite, kakšne so vaše vrednote. To vam bo kasneje pomagalo pri pisanju prijav, pri razgovorih in tudi takrat, ko se boste po razgovoru odločali, ali je neka služba primerna ali ne.
Postavite si cilje, ki so fleksibilni, jasni, merljivi in predvsem realni ter dosegljivi. Postavite si tako kratkoročne kot tudi dolgoročne cilje. Premislite, kaj vse vas lahko ovira pri doseganju vaših ciljev in kako bi lahko te spremenili v dodaten izziv.
Kje iskati?
Delo iščite aktivno in delodajalce prepričajte, da ste ustrezen kandidat zanje.
Zaposlitveni portali
Dnevno spremljajte spletne zaposlitvene portale, večina delodajalcev se že poslužuje iskanja kandidatov preko spleta. Prijavite se v bazo iskalcev, dodajte in dopolnjujte vaš življenjepis, prijavite se na obveščanje o ustreznih delovnih mestih. Če se prijavljate na delovna mesta objavljena na spletu, se prijavite preko portala ali e-pošte (na primer: www.jobwiser.si, www.mojeprvodelo.com, www.zaposlitev.net, www.ess. gov.si, www.mojasluzba.si)
Tuji zaposlitveni portali: www.careerbuilder.com, www.monster.com, www.stepstone.com, www. totaljobs.com, http://europa.eu.int/eures.
Brskajte po spletnih straneh delodajalcev, kjer bi želeli delati. Izpolnite njihove obrazce za prijavo in se pozanimajte, kakšne so vaše možnosti zaposlitve.
Kadrovske agencije
Spremljajte ponudbo na spletu in se prijavite v njihove baze. Po prijavi pokličite in se pozanimajte, kakšne so možnosti za zaposlitev (www.infekra.si, www.profil.si, www.hill-int.si, www.severnica.si, www.brio.si, www.atama.si, www.pavzer.si, www.manpower.si, www.mojakariera.si).
Mreženje - negujte zveze in poznanstva.
Vprašajte znance, prijatelje, sorodnike, ali vedo za kakšno možnost za zaposlitev. Novica, da iščete delo, se hitro razširi.
Kljub premišljenemu izbiranju začasnih in občasnih del in postavljenim kariernim ciljem, se prej ali slej znajdete v položaju, ko ne veste, kako najti ustrezno zaposlitev, kako se pripraviti na prvi razgovor in na kaj biti pozoren pri pisanju prijave in življenjepisa. V nadaljevanju smo pripravili nekaj praktičnih nasvetov, izkušenj in dejstev, ki so lahko vsakomur precejšnja pomoč in prednost pri iskanju zaposlitve.
Začni na začetku
Izobrazba, ki si jo pridobite med šolanjem, je pogoj, da lahko določeno delo opravljate. Nekatera delovna mesta zahtevajo točno določeno izobrazbo, nekatera pa so takšna, da jih lahko opravljajo ljudje z različno izobrazbo. Možnosti za boljšo bodočo službo si povečujte s pridobivanjem izkušenj na področjih, ki vas zanimajo. Če imate še vedno status študenta, si nekaj izkušenj lahko pridobite tudi z zaposlitvami prek študentskega servisa. Najprej spoznajte sebe, vaše želje, vrednote in predvsem cilje. Pomembno je, da že v času izobraževanja poskušate ugotoviti, katero področje dela vas najbolj veseli in kaj želite doseči. Premislite, kakšne so vaše vrednote. To vam bo kasneje pomagalo pri pisanju prijav, pri razgovorih in tudi takrat, ko se boste po razgovoru odločali, ali je neka služba primerna ali ne.
Postavite si cilje, ki so fleksibilni, jasni, merljivi in predvsem realni ter dosegljivi. Postavite si tako kratkoročne kot tudi dolgoročne cilje. Premislite, kaj vse vas lahko ovira pri doseganju vaših ciljev in kako bi lahko te spremenili v dodaten izziv.
Kje iskati?
Delo iščite aktivno in delodajalce prepričajte, da ste ustrezen kandidat zanje.
Zaposlitveni portali
Dnevno spremljajte spletne zaposlitvene portale, večina delodajalcev se že poslužuje iskanja kandidatov preko spleta. Prijavite se v bazo iskalcev, dodajte in dopolnjujte vaš življenjepis, prijavite se na obveščanje o ustreznih delovnih mestih. Če se prijavljate na delovna mesta objavljena na spletu, se prijavite preko portala ali e-pošte (na primer: www.jobwiser.si, www.mojeprvodelo.com, www.zaposlitev.net, www.ess. gov.si, www.mojasluzba.si)
Tuji zaposlitveni portali: www.careerbuilder.com, www.monster.com, www.stepstone.com, www. totaljobs.com, http://europa.eu.int/eures.
Brskajte po spletnih straneh delodajalcev, kjer bi želeli delati. Izpolnite njihove obrazce za prijavo in se pozanimajte, kakšne so vaše možnosti zaposlitve.
Kadrovske agencije
Spremljajte ponudbo na spletu in se prijavite v njihove baze. Po prijavi pokličite in se pozanimajte, kakšne so možnosti za zaposlitev (www.infekra.si, www.profil.si, www.hill-int.si, www.severnica.si, www.brio.si, www.atama.si, www.pavzer.si, www.manpower.si, www.mojakariera.si).
Mreženje - negujte zveze in poznanstva.
Vprašajte znance, prijatelje, sorodnike, ali vedo za kakšno možnost za zaposlitev. Novica, da iščete delo, se hitro razširi.
Thursday, July 16, 2009
Znižanje cene cene rednega dela v primerjavi s študenstkim delom
Nadaljevanje članka
Prvi korak, ki bi ga morala država pri zaposlovanju urediti je, da bi zmanjšala stroške redno zaposlenih delavcev. Na ta način bi delodajalec trikrat premislil, kaj se mu bolj splača, ker bi bili stroški za študente zaposlovanja enaki. Tako bi v ospredje prišle prednosti redno zaposlenega delavca saj ima delodajalec s takšnim delovnim razmerjem manjše skrbi zaradi delovne pogodbe, ki jo podpiše z zaposlenim. Poleg tega bi bilo potrebno še bolj obdavčiti oziroma celo ukiniti študentsko delo, ker danes v naši mladi državici študent živi prelepo in se posledično predolgo oklepa tega življenja.
Pravzaprav se ga tako oklepa, da ga na noče zapustiti in začne iskati vse načine, da bi čim dlje ostal študent, ker ve, kaj ga čaka, ko to ne bo več. V veliko primerih jih čaka dolgo in mučno iskanje dela. Najbolj zanimivo je, kaj si o tem problemu misli ena od mojih prijateljic, ki bo, ko bo diplomirala, dobila službo preko poznanstev svojega očeta. Po njenem mnenju najboljše delo dobijo pač najboljši in najbolj sposobni. Vse ostale punce se nismo mogle strinjati z njo, ker menimo, da redno delo prej dobijo tisti, ki imajo poznanstva in redko tisti, ki so dejansko sposobni. No, verjetno vsak verjame tisto, kar želi verjeti, zato smo na koncu vseeno prišle do skupnega zaključka.
Izvor problema tiči v ciklu zaposlovanja, ki ga ne bomo odpravili, če ne bo vsak nekaj spremenili. Žal mi je moje prijateljice, ker kljub njeni pridnosti in sposobnosti ne bo dobila dela, v katerem uživa. Sedaj ji ne preostane drugega, kot da diplomira in se vpiše na drugi faks zaradi statusa, zato da bo lahko delala pri različnih delodajalcih in morda jo kdo le zaposli. Sedaj vemo, zakaj je povprečna študijska doba v Sloveniji dolgih šest let. V naši mladi državi je dobro biti mlad študent, dobivati solidno plačo, imeti zastonj študij in jesti na študentske bone. Študentom je vsekakor prelepo, sploh v primerjavi s tem, kaj ga čaka po tem, ko to ni več.
Prvi korak, ki bi ga morala država pri zaposlovanju urediti je, da bi zmanjšala stroške redno zaposlenih delavcev. Na ta način bi delodajalec trikrat premislil, kaj se mu bolj splača, ker bi bili stroški za študente zaposlovanja enaki. Tako bi v ospredje prišle prednosti redno zaposlenega delavca saj ima delodajalec s takšnim delovnim razmerjem manjše skrbi zaradi delovne pogodbe, ki jo podpiše z zaposlenim. Poleg tega bi bilo potrebno še bolj obdavčiti oziroma celo ukiniti študentsko delo, ker danes v naši mladi državici študent živi prelepo in se posledično predolgo oklepa tega življenja.
Pravzaprav se ga tako oklepa, da ga na noče zapustiti in začne iskati vse načine, da bi čim dlje ostal študent, ker ve, kaj ga čaka, ko to ne bo več. V veliko primerih jih čaka dolgo in mučno iskanje dela. Najbolj zanimivo je, kaj si o tem problemu misli ena od mojih prijateljic, ki bo, ko bo diplomirala, dobila službo preko poznanstev svojega očeta. Po njenem mnenju najboljše delo dobijo pač najboljši in najbolj sposobni. Vse ostale punce se nismo mogle strinjati z njo, ker menimo, da redno delo prej dobijo tisti, ki imajo poznanstva in redko tisti, ki so dejansko sposobni. No, verjetno vsak verjame tisto, kar želi verjeti, zato smo na koncu vseeno prišle do skupnega zaključka.
Izvor problema tiči v ciklu zaposlovanja, ki ga ne bomo odpravili, če ne bo vsak nekaj spremenili. Žal mi je moje prijateljice, ker kljub njeni pridnosti in sposobnosti ne bo dobila dela, v katerem uživa. Sedaj ji ne preostane drugega, kot da diplomira in se vpiše na drugi faks zaradi statusa, zato da bo lahko delala pri različnih delodajalcih in morda jo kdo le zaposli. Sedaj vemo, zakaj je povprečna študijska doba v Sloveniji dolgih šest let. V naši mladi državi je dobro biti mlad študent, dobivati solidno plačo, imeti zastonj študij in jesti na študentske bone. Študentom je vsekakor prelepo, sploh v primerjavi s tem, kaj ga čaka po tem, ko to ni več.
Thursday, July 9, 2009
Problem zaposlovanja zaradi lagodnega življenja študentov
So ti posamezniki nesposobni? Morda ti posamezniki nimajo primerne izobrazbe ali pa ti posamezniki enostavno nočejo delati? Vse to bi se lahko spraševali skeptiki, ki v varnem naročju svojega delodajalca služijo svoj vsakdanji kruh.
Pred kratkim smo se zbrale prijateljice iz faksa, s katerimi se dobimo enkrat na teden na večerji, ki si jo še vedno plačujemo s študentskimi boni, z namenom, da se med seboj pogovorimo o aktualnih tematikah, ki se nas tičejo oziroma zanimajo. Tokrat je bila tema zaposlovanje in problematika povezana z njo med nami in v naši okolici. Ena od kolegic je namreč tik pred zagovorom diplome, vendar si ne upa diplomirati, ker ve, da bo tako izgubila status študenta. Z izgubo statusa študenta pa bi tudi izgubila svoje delo, ki ga v nekem podjetju opravlja že dobra tri leta, se pravi skoraj celo svoje študijsko obdobje.
Kako je možno, da se moja prijateljica boji za svoje delo, če svojemu delodajalcu dokazuje, da je zaupanja vredna, pridna in sposobna delavka že dobra tri leta? Kaj ni to največ, kar lahko delodajalec od svojega zaposlenega pričakuje? Lojalnost nekemu podjetju in delavnost sta nadpomenke vsem ostalim lastnostim, ki so še pomembne za dobro sodelovanje zaposlenih z njihovimi delodajalci. Kaj je torej tisto, kar prijateljičinemu delodajalcu preprečuje, da redno ne zaposli moje prijateljice. S prijateljicami smo si glavni problem zaposlovanja in tudi glavni problem pri situaciji moje prijateljice in njenega delodajalca razložile tako, da problem tiči v načinu ureditve zaposlovanja in dela v celotnem ciklu zaposlovanja. Napaka je že v tem, ker se delo namesto svežim diplomirancem daje študentom. Študentom zato, ker so oni najcenejša delovna sila v primerjavi z rednim delavcem, ki za delodajalca predstavlja velik strošek. Zakaj bi torej kdorkoli dajal delo rednemu delavcu, ko pa lahko privarčuje ogromno denarja na študentu in od njega dobi enako ali celo več kvalitetnega dela.
Pred kratkim smo se zbrale prijateljice iz faksa, s katerimi se dobimo enkrat na teden na večerji, ki si jo še vedno plačujemo s študentskimi boni, z namenom, da se med seboj pogovorimo o aktualnih tematikah, ki se nas tičejo oziroma zanimajo. Tokrat je bila tema zaposlovanje in problematika povezana z njo med nami in v naši okolici. Ena od kolegic je namreč tik pred zagovorom diplome, vendar si ne upa diplomirati, ker ve, da bo tako izgubila status študenta. Z izgubo statusa študenta pa bi tudi izgubila svoje delo, ki ga v nekem podjetju opravlja že dobra tri leta, se pravi skoraj celo svoje študijsko obdobje.
Kako je možno, da se moja prijateljica boji za svoje delo, če svojemu delodajalcu dokazuje, da je zaupanja vredna, pridna in sposobna delavka že dobra tri leta? Kaj ni to največ, kar lahko delodajalec od svojega zaposlenega pričakuje? Lojalnost nekemu podjetju in delavnost sta nadpomenke vsem ostalim lastnostim, ki so še pomembne za dobro sodelovanje zaposlenih z njihovimi delodajalci. Kaj je torej tisto, kar prijateljičinemu delodajalcu preprečuje, da redno ne zaposli moje prijateljice. S prijateljicami smo si glavni problem zaposlovanja in tudi glavni problem pri situaciji moje prijateljice in njenega delodajalca razložile tako, da problem tiči v načinu ureditve zaposlovanja in dela v celotnem ciklu zaposlovanja. Napaka je že v tem, ker se delo namesto svežim diplomirancem daje študentom. Študentom zato, ker so oni najcenejša delovna sila v primerjavi z rednim delavcem, ki za delodajalca predstavlja velik strošek. Zakaj bi torej kdorkoli dajal delo rednemu delavcu, ko pa lahko privarčuje ogromno denarja na študentu in od njega dobi enako ali celo več kvalitetnega dela.
Friday, June 19, 2009
Vaša osebna tržna akcija
Uspešen lov na zaposlitev potrebuje trdno tržno kampanjo. Čeprav gre za področje vašega osebnega strokovnega znanja, to ni vedno enostavno. Tukaj je par strokovnih nasvetov za trženje samega sebe delo lov potrebuje trden tržno kampanjo za super proizvod - ti.:
Opredelitev akcije
Težko se je včasih postaviti v kožo, da tržite sami sebe. Zamislite si, kot da vas trži prodajna služba. Mislite nase kot na proizvod in prilagojeno uporabo vašega izdelka s posebnimi značilnostmi in koristimi za delodajalce, ki so kupci tega izdelka.
Spoznajte svoje tržišče
Sestavite hit seznam delodajalcev, ki se zanimajo za vaše znanje in izkušnje. Ne pozabite stopiti v stik strokovnih institucij in regionalnih organov. Imejte koristne informacije o lokalnih delodajalcih, ki so bolj dostopni kot družbe HR oddelka.
Ponudite se - vendar ne na aroganten način
Moraš prodajati vaše izdelke, vendar pa izberite svoje besede in ton skrbno. Pomembno je, da se izognete pretirani samohvali. Na primer: "Slovim po dobrem programiranju" namesto "Jaz sem najboljši programer ."
Uporabi svoj proračun
Vsaka tržna akcija ima proračun in lov na delovno mesto ni nobena izjema. Ampak vaš vir, je verjetno vaš čas. Izrabite čas efektivno, konktaktirajte le delodajalce, ki se vam zdijo resnično primerni in kjer bi zares z veseljem delali.
Opredelitev akcije
Težko se je včasih postaviti v kožo, da tržite sami sebe. Zamislite si, kot da vas trži prodajna služba. Mislite nase kot na proizvod in prilagojeno uporabo vašega izdelka s posebnimi značilnostmi in koristimi za delodajalce, ki so kupci tega izdelka.
Spoznajte svoje tržišče
Sestavite hit seznam delodajalcev, ki se zanimajo za vaše znanje in izkušnje. Ne pozabite stopiti v stik strokovnih institucij in regionalnih organov. Imejte koristne informacije o lokalnih delodajalcih, ki so bolj dostopni kot družbe HR oddelka.
Ponudite se - vendar ne na aroganten način
Moraš prodajati vaše izdelke, vendar pa izberite svoje besede in ton skrbno. Pomembno je, da se izognete pretirani samohvali. Na primer: "Slovim po dobrem programiranju" namesto "Jaz sem najboljši programer ."
Uporabi svoj proračun
Vsaka tržna akcija ima proračun in lov na delovno mesto ni nobena izjema. Ampak vaš vir, je verjetno vaš čas. Izrabite čas efektivno, konktaktirajte le delodajalce, ki se vam zdijo resnično primerni in kjer bi zares z veseljem delali.
Subscribe to:
Posts (Atom)
Posts
