Na Zavodu za zaposlovanje skoraj 100k brezposelnih

Na koncu januarja 2010 je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 99.591 brezposelnih oseb. V enem letu se je brezposelnost povečala za več kot 34%. V januarju je bil priliv med brezposelne zelo velik, saj se je na novo prijavilo kar 10.650 oseb.

Spodbuden pa je podatke da se je va januarju zaposlilo ali samo zaposlilo kar 5.032 oseb, ker je skoraj 60% več kot v enakem obdobju lani. Najbolj se je brezposelnost povečala na področju Območne službe Zavoda za zaposlovanje Ptuj (za 5,5%).

Zavod za zaposlovanje spremlja tudi prosta delovna mesta. V januarju je povpraševanje po delavcih ostalo na precej nizki ravni saj so delodajlaci prijavili le 12.660 prostih delovnih mest, od katerih jih je več kot 3/4 za določen čas. Najbolj se povečuje povpraševanje na področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti.

Cena zlata prek 1090 dolarjev

London, (STA) - Cena zlata se je med trgovanjem v Londonu povzpela na rekordnih 1093,10 dolarja za 31,1-gramsko unčo. Do podražitve te žlahtne kovine prihaja takoj po tem, ko je Mednarodni denarni sklad (IMF) sporočil, da je oktobra indijski centralni banki prodal 200 ton zlata za 6,7 milijarde dolarjev.

Zlato je na račun omenjene novice že v torek doseglo rekordno vrednost 1087,80 dolarja, danes pa se je povzpelo še nekoliko višje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je znano, je IMF v ponedeljek zvečer sporočil, da je oktobra za 6,7 milijarde dolarjev prodal 200 ton zlata indijski centralni banki. S tem je IMF izpolnil skoraj polovico načrta, po katerem naj bi sklad v naslednjih letih prodal 403,3 tone zlata in tako izboljšal svoj finančni položaj.

V Preventu odstop, če ohranijo delovna mesta

Predsednik uprave Preventa Global Ivan Majcen je pripravljen odstopiti, v kolikor lastniki ohranijo delovna mesta, ter proizvodne programe.

Nadzorni svet je dal načelno podporo zahtevi Preventa DEV za razrešitev uprave, če "Prevent DEV zagotovi 5,2 milijona evrov takojšnjega posojila, ponovno opredeli komercialne pogoje, ki bi zagotovili normalno poslovanje, in ohranitev vseh programov vsaj do izteka pogodb".

Ostaja pa stavka, napovedana za 19. november, če zaposleni dan prej ne bodo dobili plač za oktober. Miroslav Garb, predsednik sindikata Neodvisnost, podpisov proti upravi ne podpira in poudarja, da bodo stavkali le v primeru neizpolnjevanja obveznosti in pravic delavcev, ne pa naperjeno proti upravi, in da se bodo še sestali.

Slovenski pokojninski skladi s slabo donosnostjo

V prvem polletju letošnjega leta so slovenski pokojninski skladi uspeli zmanjšati izgube zaradi zloma delniških trgov za eno četrtino.

Slovenski pokojninski skladi še vedno trpijo za zelo slabo donosnostjo saj je donos v zadnjih petih letih komaj pokril infalcijo. Donosnost v zagodnih državah je bistveno višja, saj donos običajno presega inflacijo za okoli 4 % na leto.

Razlike med skladi v Sloveniji so precejšnje najvišji donos pa imajo sklad Zavarovalnice Triglav (na leto ustvari več kot 4,5-odstotni donos), precej uspešni pa so tudi skladi Abanke Vipa, Pokojninske družbe A in Probanke.

Spremembe v zakonu o dohodnini

Vlada načrtuje spremembe v dohodninskem zakonu. Predvidena je umik predloga 0,5% donacije za različne humanitarne ustanove. Spremembe se obetajo tudi pri obdavčitvi katasterskega dohodka.

Pomembna je sprememba pri vzdrževanih družinskih članih, saj po novem starši ne bodo izgubili celotne olajšave že pri najmanjšem zaslužku vzdrževanega družinskega člana.

Pomembna je tudi sprememba za davčne zavezance zaposlene v Avstriji, saj jim bo vlada priznala dodatnih 7000 evrov olajšave pri dohodnini, s čimer se bodo približali pogojem, ki veljajo v Avstriji.

Največje spremembe: vzdrževani družinski člani, tisti ki prejemajo katastrski dohodek, zaposleni v Avstriji, športniki.

>>> Prosta delovna mesta na zaposlitvenem portalu Jobwiser! <<<

Indeks gospodarskih pričakovanj, september

V septembru je indeks gospodarskih pričakovanj glede na avgust rahlo padel. Indeks se izračunava na osnovi odgovorov na tri vprašanja:
1. Ali živite bolje ali slabše kot pred krizo?
2. Kakšen bo gospodarski položaj Slovenije v tem letu?
3. Koliko denarja boste letos porabili za osebno porabo?

V zadnjem mesecu so se predvsem izrazito poslabšali odgovori na zadnje vprašanje, saj je kar 50% vprašanih odgovorilo, da nameravjo porabiti manj denarja kot lani, 40 % da enako in le 10% namerava porabiti več denarja kot lani. To kaže na to, da je pričelo denarja za osebno porabo primanjkovati, kar bo seveda otežilo izhod iz sedanje krize. Verjetno je tu eden glavnih razlogov skrb za zaposlitev, kjer se v zadnjem času vse več ljudi čuti ogroženo.

Ocena splošnega gospodarskega stanja v državi se še vedno rahlo izboljšuje.

Umiritev recesije v Evropski uniji

Po zadnjih napovedih evropske komisije se bo gospodarsko nazadovanje v Evropski uniji v prihodnjih mesecih ustavilo. Po zatrdilu komisarja Joaquína Almunie je napoved »mešanica optimizma in previdnosti«. Nekatera največja evropska godpodarstva npr. Nemčij in Francija že kažejo prve znake okrevanja. Podrobnejše podatke o aktualnih podatkih za Slovenijo si lahko preberite v gospodarskih tokovih za september.

Bistevno bolj so zaskrbljujoči podatki s trga dela, saj je le v drugem četrtletju v Uniji izgubilo delo 1,5 miljona ljudi. To je že tretje zaporedno četrtletje z upadom zaposlovanja. Tudi ponudba prostih delovnih mest se še ni prav nič okrepila, po mnenju poznavalcev, pa lahko zaposlitveni krč traja še dve do tri leta.

Strošek dela v Sloveniji za 8,2% višji kot preteklo leto!

Po podatkih za 2. četrtletje leta 2009 se je strošek dela glede na preteklo leto povečal kar za 8,2%. Tudi povprečne plače so v tem obdobju zrasle za 4,6%. Večje povečanje stroška dela od primerljivih plač v enakem obdobju, govori o tem, da se zmanjšalo število dejansko opravljenih delovnih ur.

Stroški dela so se v opazovanem obdobju najbolj povečali na področju zdravstva in socialnega varstva, najbolj pa so se znižali na področju finančne in zavarovalniške dejavnosti.

Prosta delovna mesta v 2. četrtletju v Sloveniji

Ponudba prostih delovnih mest je še skromna, saj je število prostih delovnih mest v letu 2009 za 60% manjše kot v letu 2008. V 2. četrtletju je bilo povprečno prostih 5300 delovnih mest.

Še naprej upada tudi število zaposlenih. Padec se nadaljuje že drugo četrtletje zapored. V 2. četrtletju je bilo povprečno zasedenih 822.000 delovnih mest.

V zadnjem četrtletju se kot vsako leto poveča predvsem število prostih delovnih mest v izobraževalni dejavnosti predvsem zaradi zelo velikega števila zaposlitev za določen čas v izobraževalnih dejavnostih.

Slovenska javnost bolj optimistična

Rezultati redne mesečne ankete o pričakovanjih javnosti glede vplivov gospodarske krize na njihovo življenje se kaže rahlo pozitiven trend. Odgovori so pokazali za tri točke bolj pozitivna pričakovanja kot v preteklem mesecu. Še vedno pa je indeks globoko na negativni strani, saj dosega le 39 točk, srednja vrednost indeksa pa je pri 50 točkah.

Zmanjšuje se predvsem število tistih, ki so odgovorili, da živijo slabše kot pred krizo, kar kaže na to, da je v Sloveniji prizadet razmerom ozek krog ljudi oz. delovnih mest.

Pozitiven je predvsem odgovor, da nameravjo vprašani povečati svojo osebno potrošnjo, kar je najpomembnejši znak za nadaljevanje gospodarskega okrevanja.